Kopano ka Tšhomišano gore go be le Diphethogo
Re dira boipiletšo go batho ba gešo ka moka re sa ele hloko mmala gore ba dire gore ngwaga wo o be wa go aga kopano ka tšhomišano gore go be le diphethogo."
Boipiletšo bjo bo dirile ke Presidente Thabo Mbeki go polelo ya gagwe go setšhaba ya ngwaga wa 2001. Bjale ka ngwaga wo o fetilego, Presidente o boletše ka bohlokwa bja gore mmušo o šome bjalo ka sehlopa le dikarolo tša go fapapana tša setšhaba sa Afrika Borwa. O boletše ka bohlokwa bja kgolo ya ikonomi Afrika Borwa. Gape o ile a bolela ka hlokego ya gore ikonomi e kaonafale, e hlole mešomo, e fihlele dinyakwa tša motheo le go fediša go hloka tekatekano fao go lego gona ka nageng.
MaAfrika Borwa a ka ikgantšha ka tše ntšhi tšeo di fihletšwego. Presidente o ile a bala tše mmalwa nyana: 'Mo ngwageng wo o fetilego, re ile ra ba le kgatelepelo mabapi le twantšho ya bodiidi le hlokego ya tlhabollo ... ' Mehlala ye a ye šomišitšego ke ye:
ka Disemere 2000, go be feditšwe go aga dintlo tše 1,129, 612 goba di ntše di agwa
Lenaneo la Kabelo go Metse le okeditše kabelo ya meetse go tloga go batho ba go lekana 62 249 ka 1995 go ya go 6, 495, 205 ka Nofemere 2000
Mo ngwageng wa ditšhelete wa 1999 go fihlela ka 2000 go loketšwe megala ya go lekana 412,000
Mabu a go lekana dihektara tše 917, 220 a filwe beng ba baswa ba batho baso
Malapa a go lekana 37, 396 a ile a boelwa go tšwa go kabelo ya mabu
Tlhotlo ye re lebanego le yona bjale ke go gatela pele go tloga go tše re di dirilego. Presidente le Ditona ba ile ba hlaloša seo ba tlilo go se dira ka la 9 le 16 Feberwari, mo ngwageng wa 2001.
Maano a seikonomi - setšhaba se se šomago
Seo re nyakago se fihlela ke go dira gore ikonomi e golo ka lebelo le legolo, go oketša go šoma gabotse ga yona le go šoma ka tsela ya maleba, go rotoša palo ya bao ba lego mošomong le go fokotša bodiidi le go se lekalekane.'
Se se ra gore kgatelelo e tla ba go:
mafapha ao a kgethegilego ao a golago le go tlhola mešomo go theoša ditshenyagalelo tša enetši, transporoto, megala tegnolotši ya tshedimošo le Dikgokagano peeletšo go motheo wa ikonomo - le tšhelete ya tlaleletšo ya R6bn mo mengwageng ye meraro ye e latelago peeletšo go resetšhe le tlhabollo
Ye e latelago, ke merero ye mmušo o akanyago go šomana le yona mo ngwageng wa 2001:
Tša boeti go hlohleletša boikgantšho ka naga ya rena le go bula mebaraka e meswa dinageng tše dingwe, gore go hlohleletšwe boeti go beeletša go motheo wa boeti, go akaretšwa le go kaonafatša mmila wa N2 ka Lebopong la Bodikela tlhahlo ya gore go be le tirelo ye kaonekaone go aga mafelo a go etelwa go thoma ka dikgwebo tša boeti tše 3000 mmogo le Business Trust
Diindasteri tša khaltšhara go rekiša dilo tša go dirwa ka matsogo Afrika Borwa, dinageng tše dingwe go tlhabolla Afrika Borwa bjalo ka lefelo la tšweletšo ya difilimi tša ka ntle le go goketša peeletšo go indasteri ya difilimi
Temo go bušetša le go fana ka dihektara tše 669 000 tša mabu a mmušo go diprofensi ka moka, go batho bao ba a kleimago le go thuša balemi ba baswa go tsošološa meago ye e lego go mabu a mmušo le go oketša tšhomišo ya wona melao ya go laola go tsena gore malwetši a go swana le boTlhako le Molomo a seke a phatlalala
Enetši go beakanya leswa kabelo ya mohlagase le phatlalatšo gore go be le go phenkgišana ga kgwebo le diporeisi tša tlase go tlhabolla indasteri ya kgase ka Tumelelano ya Thekišetšano ya Kgase go aga phaephe ya go sepediša kgase magareng ga Mozambique le Afrika Borwa go hlohleletša mohlagase wo monnyane ka go šomiša diprojeke tša diteko
Transporoto go oketša difofane tša go tsena le go tšwa ka Afrika Borwa gore go hlohleletšwe boeti le go rekiša ka ntle go ruma dikakanyo tša go aga boemafofane bja King Shaka go la Durban go beakanya maema-kepe ka leswa gore a thekge dipeeletšo le go kaonafatša meago motheo go mafelo a Richards Bay, Durban le Coega go ruma ka seporo sa Spoornet go kaonafatša seporo magareng ga Durban le Gauteng go beeletša go kago ya ditsela, go akaretšwa le Moloto Road go la Gauteng go aga mafelo a bohlokwa a ditekisi
Megala ya dikgokagano le Tegnolotši ya Tshedimošo go tšwela pele ka morero wa go dira go Telkom e be khampani ya ba beeletši gore go goketšwe dipeeletšo tše diswa le go theoša ditshenyagalelo le go tšwela pele ka go beakanya leswa dithoto tša mmušo go ruta le go hloheleletša ba beeletši ba baswa go hlohleletša e-commerce go hloma dihlopa tša boditšhabatšhaba ka maikaelelo a go netefatša gore ga re šalele morago mabapi le Tshedimošo le Tlhabollo
Leano la Tlhabollo ya Magaeng - go lebišitšwe go bao ba tlogago ba hloka kudu
Maikemišetšo a rena ke go ba le lesolo le le tšwelago pele kgahlanong le bodiidi le go hloka tlhabologo ya magaeng le ditoropong, ... Ka go šomiša dipeeletšo go ikonomi le batho, tlhabollo ya bokgoni, tlhabollo ya mafelo, le kaonafatšo ya mebušo ya selegae, go fokotša bodiidi le go tiiša mokgwa wa tsheko ya bosenyi ...'-
Presidente o tsebagaditše mafelo a magaeng le a ditoropong fao mananeo a tlago thoma ka bjako, go netefatša gore mabato ka moka a mmušo a a šomišana.
Magareng ga tše dingwe, se se tla ra gore:
go tla ba le mananeo ao a rulagantšhitšwego go mafelo ao a kgethilwego ao magareng ga tše dingwe, a tlago šomana le dilo tša go swana le dintlo, meetse, tshepedišo ya ditšhila, maphelo go akaretšwa HIV/AIDS, go lefala diphenšene, dijo ka malapeng le phepo, phokotšo ya bodiidi go akaretšwa kabelo ye e itšego ya ditirelo tša mahala, ditirelo tša kgoro ya selegae, thuto le tlhahlo, dipapadi le khaltšhara.
bong bja ntlo (dintlo tše di lekanago 350 000, tša masepala di tla fiwa beng ba tšona)
motheo wo kaone wa dinamelwa go tla elwa hloko pele mafelo ao a lego a magaeng, dikolo le mafelo a a tshwenywago ke kholera meetse a motheo a mahala
Mananeo a mangwe ao a lego gona a tla tšwela pele.
Go aga motheo wa tlhabollo ya batho
Mmušo o amogetše leano la Tlhabollo ya Bokgoni bja Batho leo le tlago re kgontšha gore re thome ka lenaneo la tlhabollo ya bokgoni la bao ba lego go mafelo ao a lego bohlokwa kudu go ikonomi.'
Se se tla re thuša go:
fa batho dibaka tša go hwetša mešomo kaonafatša seemo sa Afrika Borwa ka ntle ga naga kaonafatša tsela yeo batho ba phelago ka yona ka metseng ya bona.
Gore go fihlelwe tše re na le maikemišetšo a mahlano:
Go kaonafatša motheo wa tlhabollo ya batho go kaonafatša seemo sa maphelo le sa phepo go kaonafatša botšeakarolo go tlhabollo ya bana ba bannyane, thuto ya batho ba bagolo le boleng bja thuto ka kakaretšo go ba le baithuti ba bantšhi go go thuto tša Mathematics le Saense le go kaonafatša dipoelo.
Go kaonafatša kabo ya bokgoni go hlohleletša gore ithuta go mafelo ao go hlokago bokgoni, ka go šomiša dikgoketši go dikolo le dibasari tša go ithuta go kalatša bašomi bao ba tšwago ka ntle bao ba hlahlilwego, go akaretšwa le go lebelela melao ya go tsena ka gare ga naga ka leswa go kaonafatša kabelo ya bokgoni mabapi le dithuto le mešomo
Go oketša hlohleletšo ya mohiri le go tšea karolo go thuto ye e tšwelago pele go ruta le go hlahla badiredi ba mmušo go fana ka dibaka tša go ruta badiredi go fana ka bokgoni go dikgwebo tše nnyane go tlhabolla bokgoni bja tlhabollo ya batho
Go thekga go dira dilo tše diswa go oketša resetšhe le tlhabollo go oketša palo ya dipartnership tša saense le indasteri
Go thekga kgolo ya khiro go tšwela pele ka tšhomišano ye e tlago kaonafatša khiro le mabaka a khiro go lekola kgonagalo ya go fokotša ditshenyagelelo godimo go bašomi ntle le go theoša megolo
Ditirelo tša maphelo tša bophelo bjo bokaone
Ka tlaleletšo go lesolo la kgahlanong le AIDS, go tla ba le tšhomelo ye e akaretšago mabapi le ditlhotlo tša maphelo ka nageng le go netefatša gore go ba le go ikarabela ga maleba go malwetši ka moka ao a tshelelago, go akaretšwa malaria, TB, Malwetši a thobalano, kholera, le hepatitis.'
Ge re leka gore batho ba bantšhi ba hwetše hlokomelo ya maphelo, diklliniki le maokelo a ntše a agiwa le go kaonafatšwa.
Dikgato tše di tlago tšewa gore go theošwe phatlalalo ya AIDS
katološo ya mananeo a go thibela go bao ba sešego ba tsenwa ke bolwetši thibelo ya motheo (dikololong le ditseleng tša dilori)
go tšwela pele ka go bea leihlo go go tshelelalana ga mme le ngwana le go tšwela pele ka diteko tša dihlare kalafo le hlokomelo ye kaone go bao ba phelago le AIDS
go fihlela mafelo a diteko le maele go alafa malwetši a mangwe a go swana le a thobalano goba TB
leano la hlokomelo ya ka gae
Go lwantšha bosenyi le bomenemene
Mmušo o tla tšwela pele ka go ela hloko taba ya bosenyi. Re tloga re lemoga taba ya gore polokego le tšhireletšo ya baduudi ka moka ke tokelo ya motheo le karolo ye bohlokwa ya maitekelo ao a tšwelago pele a go kaonafatša boleng bja bophelo bja batho ka moka.'
Go bile le katlego go mafelo a mantšhi ka bao ba phethagatšago molao, ka go šomiša tšhomelo ya mohlakanelwa ya go lwantšha dihlopa tša bosenyi le go tšea phahlo yeo e hweditšwego ka bomenetša.
Mmušo o ikemišeditše go šomana le bosenyi le mekuru-kuru setšhabeng le go kaonafatša Thibelo ya Bosenyi le Lefapha la Toka le le Feletšego go hlahlwa maloko a go feta 3 000 ao tlago sekaseka tshedimošo ya bosenyi
Kgoro ya Ditirelo tša Phošollo, Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa, diScorpion, Ajensi ya Botlhodi ya Afrika Borwa le Tirelo ya Maphodisa a Sephiring a Afrika Borwa di tla tšwela pele ka go neelana ka tshedimošo gore di tiiše masolo a tšona kgahlanong le bosenyi go tla šomanwa le go šalela morago fao go lego gona mabapi le bosenyi bja dihlopa ka gare ga naga le dihlopa tša go tšwa ka ntle go tla lebišwa gape le go go fediša dihlopa tša bosenyi ka gare ga dikgolego.
Ka maikalelo a go fediša go pitlagano ka dikgolegong kgolego ya Qalakabusha go la Empangeni e katološitšwe kgolego ye kgolo ya Kokstad le Devon Pre-release Centre kgauswi le Springs, di tla katološwa basenyi ba dibeili tša go lekana R1000 goba ka tlase, ba tla lokollwa, le ge go le bjalo ba tla sekišwa kgorong ya tsheko
Mmušo o bea batho pele
Presidente o bolela gore go tiiša mebušo ya selegae ke tsela ye botse ya go lwantšha bosenyi, le go go tlhabolla metse ya magaeng le ya mpshafatšo ya ditoropo.
Presidente Mbeki o lebogile ka moka bao ba bego ba le go Kopano ya Mešomo go Lefapha la Setšhaba. O ile a tsopola pulamadibogo ya Tumelelano, 'Batšeakarolo go Kopano ya Mešomo ya Setšhaba ba kopana ka nako yeo e lego gore tlhotlo ya go šomana le mošomo wa diphethogo ka gare ga bodirela-mmušo e magetleng a yo mongwe le yo mongwe wa rena'.
Modirela mmušo yo mongwe le yo mongwe o tla swanela ke go šoma ka maatla le ka bohlale ka mokgwa wa go bea leihlo le go lekola wo o feletšego, gore ba fane ka tirelo ya ka pejana le go direla batho ka fao go swanetšego ka go latela moeno wa Batho Pele - go etiša batho pele. Ba swanetše go fiwa tlhaho ka ga tegnolotši ya Tshedimošo, le go fiwa bokgoni go mafelo a bona a mošomo.
Tše di latelago di tla dirwa gore go kaonafatšwe tšhomelo e-government e tla netefatša gore go ba le go abelana methopo fao go šomago gabotse le go kopanya tshedimošo ye bjalo ka matswalo, go thoma go šoma, lenyalo le lehu di tla fiwa mmušo ga tee fela, gomme dikgoro tša mmušo di tla abelana ka se.
Foramo ya Bosetšhaba ya Twantšho ya Bomenemene, yeo e fanago ka setswalle seo e rulagantšhitšwego magareng ga makala a mmušo, kgwebo le setšhaba, e tla hlomiwa gore go be le tumelelano setšhabeng mabapi le twantšho ya bomenemene.
Se se tla thuša mabapi le twantšho ya bosenyi le go aga bokgoni bja go lwantšha bomenemene ka gare ga diajensi le mananeo a a šomago gabotse go dikgoro le diprofensi.
Presidente o ile a ruma ka la gore, '... re batho ba mebala, merafe, ditšo le maleme a go fapafapana le mo re tšwago. Eupya re kopane ka dithatswana tše dimilione-milione tšeo di bonagalago le tšeo di sa bonagalego.
Re na le bokamoso bjo bo swanago bjo re ka se kgonego go bo tšhabela ka gore ka moka re batho, re MaAfrika Borwa, re maAfrika ...
Re gwanta re lebile go Ngwaga-Kgolo o moswa bjalo ka MaAfrika ao a ikemišeditšego gore ngwaga-kgolo wo e tla ba mengwaga e lekgolo yeo go yona re tla ikhutšago go ba badirwa-sehlabelo ba seemo se re lego go sona, gomme ra thoma go ba bafenyi ...
Bjale ka ge re tiiša setswalle le batho ba bangwe ba Afrika re a tlamega go thuša go netefatša gore mo nageng ya rena le mo gohle ka nageng, gago ngwana wa MoAfrika yo a tlago sepela a tšhaba dithunya, babušanoši le tšhomišo-mpe; gore ga go ngwana wa moAfrika yo swanetšego go bolaya ke tlala, malwetši ao a ka thibelwago le go hloka botsebi; gore gago ngwana wa MoAfrika yo a tlago hlabišwa dihlong ke go ba MoAfrika..
Mmušo wa rena, bjale ka ge o kgethilwe ka tsela ya demokrase ke batho ba Afrika Borwa, o tla katana go bona gore boithapo bjo bo a fihlelwa. Re a tseba gore batho ba bantšhi ka gare ga nagale mogohle mo lefaseng le re phelago go lona ba tla latela tsesla ye, e lego tsela ye batho ka moka kgole le kgauswi ba rego ke ya tshepo.'
Ge re nyaka go bolela ka merero ye bohlokwa ya setšhaba, ka merero ye e amago batho ba bantšhi ba gešo, phedišo ya bodiidi le go se lekalekane ga merafe le ga bong go tšwela pele go ba dilo tše bohlokwa setšhabeng sa rena."
Mananeo a a swanetše go re kgontšha gore re tšee dikgato tša maleba tša go godiša baswa ba rena ka tumelo tše diswa tšeo di lebišitšwego go go netefatša gore ba gola gabotse gore ba tle ba be baduudi ba ba botse ba maikarabelo."
Re batho ba mmala ya go fapafapana, merafe, dikhaltšhara, maleme le ditšo. Eupya re kopanywa ke dithatswana tše dimilione-milione tšeo di bonagalago le tšeo di sa bonagalego.
